Recenzije

Se tudi vam strgajo čisto nove superge? Se kdaj polijete s kavo, kakavom ali čajem? Vam telefon pade na tla in se na njem pojavi mini pajkova mreža? Vam hrana v hladilniku kdaj splesni? Se vam po tleh stanovanja nabira prah? Se vam pokvari pralni stroj? Vam zarjavi avtomobil? Se vam strani v knjigah kar trgajo, polijejo ali zavihajo, pa sploh ne veste kdaj se to zgodi? Se v vaše pisanje prikradejo zatipki, pa ne veste od kod?

Mina Lystad je v Luzerko in Fejk postavila danes še kako aktualne tematike, o katerih se med najstniki najverjetneje premalo govori. Še manj pa bere. Če bi moji nekoč najstniški sestri dala v branje ta dva romana, bi ju zagotovo prebrala. Zakaj? Ker se jim avtorica približa na njihov nivo. Besedilo je polno slenga, ki ga otroci med sabo uporabljajo tudi v resničnem življenju. Napisano je dinamično in zanimivo, s kratkimi poglavji, hitrimi preobrati, ki branje kar vlečejo naprej.

Zagotovo se vam je že velikokrat zgodilo, da so vas otroci vprašali (presenetili) s kakšnim zgodovinskim vprašanjem, vi pa preprosto niste imeli odgovora, ker bodisi ne veste ali pa vas je vprašanje presenetilo. No, potem je pred vami knjiga, ki bo v veliko pomoč vam, še posebej pa bo potešila zgodovinsko radovednost mladih nadobudnežev.

Velika ilustrirana knjiga OSAMOSVOJITEV, ki jo je založba Miš v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Slovenije izdala ob bližajoči se  30-letnici države Slovenije, bralca prijetno, nevsiljivo a hkrati strokovno ter z vrhunskimi ilustracijami popelje skozi razgibano zgodbo nastajanja države Slovenije.

Leta 1991 sem imel enajst let in priznam, da se 10-dnevne vojne dobro spominjam. Vojakov in policistov, ki so patruljirali po naši ulici, zavijajočih siren in bežanja v zaklonišče, opazovanja lovskih letal, iz katerih so izstrelki švigali proti oddajniku na Krvavcu in še bi lahko našteval. Na srečo se je tako hitro končalo kot se je tudi začelo, pa čeprav je bilo tisto poletje podobno negotovo kot minulo. Nismo vedeli, ali bomo lahko kam šli, kakšno bo stanje na cestah in ali se bo življenje še kdaj vrnilo v normalne tire. Zanimivo, kako se stvari spremenijo v tridesetih letih?!

Kate in Jol Temple sta precej nepoznana avstralska avtorja, ki pišeta knjige za otroke, vendar pa vse kaže, da ju bo slikanica Prostor na skali izstrelila med zvezde. Knjiga je bila namreč nominirana za literarno nagrado Indie Book Award 2019, ki jo podeljujejo avstralski neodvisni knjigarnarji, dobiva pa tudi ogromno prevodov v tuje jezike (med drugim v nemščino, madžarščino, ruščino, turščino in japonščino), čeprav je v originalu izšla šele pred dobrim letom.

Lumspterji so pripoved o lumparijah, ki jih je avtor sam ali s svojimi prijatelji počel v svojih osnovnošolskih letih. Seveda ne gre za avtobiografsko pripoved in vsega tudi ne gre jemati povsem dobesedno, sem pa prepričan, da je velika opisanih dogodivščin če ne že povsem Žigovih, pa vsaj navdahnjenih s kakšnim dogodkom iz njegove mladosti.

Jakob je postavljen pred dejstvo – za dva tedna mora oditi v Grčijo k odtujenemu očetu Yannisu, ki se ga pravzaprav niti ne spominja več. Njegova mama gre namreč z novim partnerjem na Tajsko, on pa v povsem neznano. Nezaželeno. Ampak izbire pravzaprav nima. Kup stripov za preganjanje dolgčasa, saj nima pojma, kaj bi poleti lahko počel na neznanem grškem otoku.

Smrt ni hec je knjiga, ki morda ni primerna za te čase, pa je po drugi strani kot nalašč za te čase. Kaj nam večini dela ta korona, je jasno vsem – meša se nam! Tako in drugače. No, ampak knjiga Smrt ni hec pravzaprav nima prav nobene veze s korono.

Združene države Amerika, dežela sanj, kjer se cedita med in mleko. Vsi, ki so prek Atlantika z ladjo pripluli do vzhodne obale ZDA, so največkrat najprej zagledali mogočni Kip Svobode in se zadovoljno nasmehnili, saj so bili korak bližje uresničitvi sanj. A čakal jih je še obvezen postanek v imigracijskem centru na otoku Ellis, kjer so morali odgovoriti na 29 vprašanj in prestati zdravniški pregled, od katerega je bilo odvisno, ali bodo vstopili v »Zlato deželo« ali bodo morali počakati se morda celo vrniti.